Psihoterapija je proces zdravljenja duševnih stisk in težav, ter podpora pri osebni rasti in samospoznavanju.

​

Geštalt terapijo uvrščamo med humanistični-eksistencialne terapije, ki posameznika obravnava celostno, kot nedeljivo celoto duševne, telesne in duhovne razsežnosti človeka.

​

Človek ima sposobnost zavedanja, prevzemanja odgovornosti in dajanja pomena svojim izkušnjam, ki jih nato lahko integrira v svoj organizem kot celoto. Preko okolja se izraža, zadovoljuje svoje potrebe, želje in se lahko poveže z drugimi. Ta interakcija z okoljem je nekaj kar se dogaja naravno, saj organizem vedno teži k ravnovesju, torej ko se pojavi potreba se hkrati vzpostavi tudi težnja za njeno zadovoljitev. Težava nastane, ko se naravni pretok in izmenjava z okoljem nekje zablokira ali prekine.

​

Namen terapije  je z zavedanjem in raziskovanjem najprej ugotoviti kje je pretok zaustavljen in ga nato sprostiti, da lahko ponovno oživi in steče. Tako lahko posameznik svojo življenjsko energijo usmerja in uporabi za doseganje svojih ciljev in stvari, ki so mu pomembne. Deluje lahko iz navdiha in zanimanja, ne iz občutka prisile. V interakciji z okoljem se lahko bolj svobodno izraža in odloča, kreativno prilagaja in ustvarja, spontano odziva in bolj polno in kvalitetno živi svoje življenje. In ko je težko, se lažje podpre, saj ve kaj so njegovi notranji in zunanji viri moči.

​

V geštalt terapiji se klient in terapevt srečata kot dve enakovredni in edinstveni osebi. Klient lahko ''tukaj in zdaj'' skozi terapevtski odnos spoznava in raziskuje sebe v odnosu.

​

Pomembni pojmi v geštalt terapiji so: teorija polja, fenomenologija, dialog, organizmična samoregulacija, paradoksalna teorija spremembe, kontakt in kontaktni cikel, figura-ozadje, ''tukaj in zdaj'', zavedanje, odgovornost in proces.